Bolečine v vratu – ko vsakodnevna drža postane problem
Bolečine v vratu
Bolečine v vratu – ko vsakodnevna drža postane problem
Bolečine v vratu so ena tistih težav, pri katerih pogosto iščemo en sam vzrok: napačen vzglavnik, prepih, delo za računalnikom ali morda neroden gib. V resnici pa se težava pogosto razvija precej bolj počasi. Vrat obremenjujemo po malem, več ur na dan, dan za dnem – pogosto v položajih, ki se nam zdijo povsem običajni.
Telefon držimo v naročju in gledamo navzdol. Med kuhanjem imamo glavo nagnjeno proti delovni površini. V službi več ur gledamo v prenizko postavljen monitor. Frizerji, zobozdravniki, kozmetičarke, kuharji, monterji, maserji in številni drugi poklici velik del dneva delamo z rokami pred telesom, pogled pa je usmerjen navzdol.
Tudi v prostem času nismo nujno prijaznejši do svojega vratu. Celo med hojo po hribu navzdol pogosto večino časa gledamo nekaj metrov pred svoje noge in tako dolgo vztrajamo z glavo v predklonu.
Posamezen tak položaj praviloma ni problem. Težava je predvsem čas, ki ga v njem preživimo, in dejstvo, da ga ponavljamo vsak dan.
Zakaj vrat tako hitro občuti nepravilno držo?
Glava odraslega človeka tehta približno 4 do 5,5 kilograma. Kadar jo držimo približno nad rameni, je obremenitev vratne hrbtenice relativno ugodna.
Ko glavo pomaknemo naprej in navzdol, pa nastane precej daljša ročica. Mišice na zadnji strani vratu morajo zato ustvariti bistveno več sile, da glava ne pade naprej.
Pri tem so močno obremenjene predvsem mišice zatilja, zgornji del trapezaste mišice, mišica levator scapulae ter številne manjše mišice ob vratni hrbtenici. Če tak položaj traja dolgo, se lahko pojavi občutek trdega vratu, zategovanja med vratom in rameni, zmanjšana gibljivost ali bolečina.
Pri svojem delu pogosto opažam prav takšen vzorec: stranka nima nujno ene konkretne poškodbe, temveč je vrat preprosto mesece ali leta izpostavljen podobni obremenitvi.
Pri težavah, povezanih s preobremenjenimi mišicami, lahko pomaga tudi terapevtska masaža, pri kateri se osredotočimo na problematična področja in ne zgolj na splošno sproščanje.

Koliko se obremenitev poveča, ko glavo nagnemo naprej?
Zanimiv prikaz tega je leta 2014 objavil ameriški spinalni kirurg Kenneth K. Hansraj. V biomehanskem modelu je ocenil sile, ki delujejo na vratno hrbtenico pri različnih stopnjah predklona glave.
Pri nevtralnem položaju glave gre približno za težo same glave – okoli 4,5 do 5,5 kg. Že pri približno 15 stopinjah predklona je izračunana obremenitev znašala okoli 12 kg, pri 30 stopinjah okoli 18 kg, pri 45 stopinjah okoli 22 kg, pri 60 stopinjah predklona pa približno 27 kg.
To seveda ne pomeni, da glava nenadoma dejansko tehta 27 kilogramov. Gre za izračun sile oziroma mehanske obremenitve, ki jo morajo zaradi položaja glave prenašati vratna hrbtenica, mišice, vezi in druga tkiva.
Če tak položaj zavzamemo za nekaj sekund, ni razloga za paniko. Popolnoma druga zgodba pa je, če v njem vsak dan preživimo več ur.

Telefon je samo del težave
Veliko se govori o tako imenovanem »text necku« oziroma položaju vratu pri uporabi telefona. Telefon je vsekakor pomemben del problema, vendar še zdaleč ni edini.
Poskusi se kdaj opazovati med običajnim dnevom.
Pri pripravi hrane lahko 20 ali 30 minut gledaš na kuhinjski pult. Pri pomivanju posode spet gledaš navzdol. Pri branju telefona je glava pred telesom. Pri delu na prenosniku je zaslon pogosto prenizek. Med hojo po strmem terenu gledamo pod noge. Zvečer telefon ponovno pristane nekje v višini trebuha.
Tako se lahko ure predklona vratu nabirajo, ne da bi se tega sploh zavedali.
Rešitev zato ni, da bi ves dan hodili nenaravno vzravnani kot vojaki. Telo potrebuje gibanje in različne položaje. Pomembno je predvsem, da enega neugodnega položaja ne vzdržujemo predolgo.
Bolečine v vratu na delovnem mestu
Posebna zgodba je delovno okolje.
Pri pisarniškem delu je pogosta napaka prenizko postavljen monitor. Človek sicer sedi na dobrem stolu in ima lepo urejeno mizo, vendar osem ur dnevno gleda nekoliko navzdol. Če uporablja prenosnik brez dodatnega monitorja, je težava lahko še izrazitejša.
Zaslon naj bo postavljen tako, da nam ni treba ves čas spuščati glave. Prav tako je koristno, da se med delom redno premaknemo, spremenimo položaj in pogled za nekaj časa usmerimo drugam.
Še večjo težavo imajo lahko poklici, pri katerih se dela stoje in z rokami pred telesom.
Sem sodijo na primer:
frizerji,
zobozdravniki in dentalni tehniki,
kozmetičarke,
kuharji,
monterji,
proizvodni delavci,
laboratorijski delavci,
fizioterapevti in maserji,
različni mojstri pri delu za delovno mizo.
Pri teh poklicih lahko človek sicer stoji, vendar je vrat večino časa še vedno v prisilnem položaju.
Zato »stoječe delo« samo po sebi še ne pomeni dobre drže.
Zakaj začne boleti zatilje?
Ko je glava dolgo pomaknjena naprej, morajo mišice na zadnji strani vratu neprestano preprečevati njen padec naprej. Predstavljaj si, da nekaj časa držiš lažji predmet v iztegnjeni roki. Teža predmeta se ni spremenila, občutek v mišicah pa bo po nekaj minutah popolnoma drugačen.
Podobno se dogaja z vratom.
Zatilne mišice lahko postanejo izrazito napete in občutljive. V njih se lahko pojavijo boleča mesta, občutek zategovanja pa se lahko nadaljuje proti ramenom in področju med lopaticami.
Pri nekaterih ljudeh je napetost vratnih in zatilnih mišic povezana tudi z glavobolom ali občutkom pritiska v zatilju.
Takrat samo občasno »pretegniti vrat« pogosto ni dovolj. Smiselno je pogledati tudi, kaj človek počne preostalih deset ali dvanajst ur dneva.
Kaj pa obraba vratnih vretenc?
Pri kroničnih bolečinah v vratu moramo ločiti mišično preobremenitev od sprememb na sami vratni hrbtenici.
Z leti so degenerativne oziroma obrabne spremembe medvretenčnih ploščic in sklepov vratne hrbtenice zelo pogoste. K njihovemu nastanku prispevajo staranje, genetika, pretekle poškodbe, obremenitve in drugi dejavniki. Dolgotrajna neugodna drža lahko povečuje mehansko obremenitev, vendar ni pošteno trditi, da je vsaka obraba vratnih vretenc zgolj posledica napačne drže.
Obraba tudi ne pomeni nujno bolečine. Na slikovnih preiskavah pogosto najdemo degenerativne spremembe tudi pri ljudeh brez večjih težav.
Pri nekaterih pa spremembe povzročijo zmanjšano gibljivost, draženje okoliških struktur in kronične bolečine.
Zožitev foramnov in draženje živcev
Med posameznimi vratnimi vretenci so odprtine, imenovane medvretenčni foramni, skozi katere iz hrbtenice izstopajo živčne korenine.
Pri degenerativnih spremembah se lahko medvretenčna ploščica zniža, nastanejo lahko kostni izrastki oziroma osteofiti, spreminjajo pa se tudi mali sklepi hrbtenice. Posledica je lahko postopno zmanjšanje prostora v foramnu.
To je pomembno tudi pri terapevtski masaži.
Masaža namreč ne more odstraniti osteofita, obnoviti obrabljenega diska ali mehansko povečati kostno zoženega foramna.
Lahko pa naslovimo drug, pogosto zelo pomemben del težave – napete mišice in mehka tkiva okoli vratu, ramen in lopatic.
Če pride do draženja ali utesnitve živčne korenine, bolečina ni nujno omejena samo na vrat. Lahko se širi v ramo ali roko, pojavijo se lahko mravljinci, spremenjen občutek ali zmanjšana mišična moč.
Kako lahko pomaga terapevtska masaža?
Pri terapevtski masaži vratu se ne osredotočamo samo na mesto, kjer stranka čuti bolečino.
Pogosto obravnavamo širše področje vratno-ramenskega obroča, zatilne mišice, zgornji del hrbta in področje okoli lopatic.
Z različnimi masažnimi in terapevtskimi tehnikami poskušamo preobremenjene mišice sprostiti, zmehčati in raztegniti ter zmanjšati njihovo pretirano napetost. Pri delu lahko obravnavamo tudi izrazito občutljiva oziroma prožilna mesta v mišicah.
Cilj je predvsem zmanjšati mišično napetost, izboljšati občutek gibljivosti ter zmanjšati bolečino.
Raziskave učinkov masaže pri bolečinah v vratu sicer niso popolnoma enotne. Nekatere študije in sistematični pregledi ugotavljajo izboljšanje bolečine po manualni obravnavi mehkih tkiv, medtem ko novejši pregledi opozarjajo, da je kakovost dokazov različna in da masaža ni nujno boljša od drugih aktivnih oblik terapije. Zato jo sam vidim predvsem kot en del celotnega pristopa, ne kot čudežno rešitev za vsako bolečino v vratu.

Masaža je začetek, navade pa naredijo razliko
Če nekoga dobro sprostimo, nato pa naslednjih pet dni ponovno deset ur dnevno preživi z glavo pred telesom, se bo napetost zelo verjetno začela vračati.
Zato se med terapijo pogosto pogovorimo tudi o vsakodnevnih navadah.
Včasih lahko že majhne spremembe naredijo presenetljivo veliko:
telefon dvignemo nekoliko višje proti višini oči, monitor ustrezno nastavimo, med delom naredimo več kratkih sprememb položaja, pri kuhanju se ne sklanjamo ves čas samo skozi vrat, med hojo pa pogled izmenjujemo med potjo pred sabo in okolico.
Ni treba iskati popolne drže.
Najboljši položaj je pogosto naslednji položaj.
Telo je narejeno za gibanje, ne za večurno vztrajanje v eni sami poziciji.
Domača naloga: vrat potrebuje tudi moč
Samo raztezanje pogosto ni dovolj.
Če želimo dolgoročno zmanjšati ponavljanje težav, je koristno poleg gibljivosti postopoma izboljševati tudi moč in vzdržljivost vratnih mišic ter mišic ramenskega obroča.
Zato strankam glede na njihovo stanje pogosto pokažemo tudi preproste vaje za doma.
To so lahko nežni umiki brade nazaj oziroma tako imenovani »chin tuck«, kontrolirani gibi vratne hrbtenice, izometrične vaje, pri katerih glavo nežno potiskamo proti dlani brez dejanskega premika, vaje za stabilizacijo lopatic ter raztezanje mišic, ki so izrazito skrajšane in napete.
Raziskave kažejo, da imajo različne oblike vadbe, predvsem krepitev vratnih, ramenskih in lopatičnih mišic, lahko pozitiven učinek pri kroničnih bolečinah v vratu.
Pomembno pa je, da so vaje primerne stanju posameznika. Pri izraziti bolečini, vrtoglavici, mravljinčenju ali širjenju simptomov v roko ni smiselno na silo izvajati naključnih vaj z interneta.
Kdaj samo masaža ni dovolj?
Večina mišičnih bolečin v vratu ni nevarnih, obstajajo pa simptomi, pri katerih je potreben pregled pri zdravniku.
Posebej pozorni moramo biti, kadar se pojavi izrazita izguba moči v roki ali dlani, trajna oziroma napredujoča omrtvelost, močna bolečina po poškodbi, težave z ravnotežjem ali koordinacijo, nenavadno močan glavobol ali drugi nevrološki simptomi.
V takšnih primerih je treba najprej ugotoviti vzrok težav.
Če pa gre predvsem za kronično napetost, togost, utrujenost vratnih mišic in bolečine, povezane z vsakodnevnimi obremenitvami, je lahko kakovostna terapevtska masaža zelo prijeten in smiseln del obravnave.
Bolečine v vratu niso vedno posledica enega napačnega giba
Včasih je vzrok veliko bolj preprost.
Tisoč majhnih položajev.
Telefon. Računalnik. Kuhinjski pult. Delo z rokami. Vožnja. Hoja po klancu navzdol.
Pet minut tukaj in pol ure tam.
Naše telo se vsem tem položajem zelo dobro prilagaja – dokler obremenitev ne postane večja od njegove sposobnosti regeneracije.
Takrat začne opozarjati.
Zategovanje, omejena gibljivost in bolečina so lahko znak, da je čas nekaj spremeniti.
Pri terapevtski masaži v Marre masažah v Ljubljani poskušamo zato težavo pogledati nekoliko širše: ne samo, kje boli, ampak tudi katere mišice so preobremenjene in katere vsakodnevne navade bi lahko k temu prispevale.
S terapijo sprostimo in obdelamo preobremenjena mehka tkiva, nato pa po potrebi predlagamo še preproste spremembe drže, raztezne ali krepilne vaje za doma.
Ker je dolgoročno najboljša kombinacija običajno zelo preprosta:
manj dolgotrajnih prisilnih položajev, več gibanja, dovolj močne mišice in občasna pomoč, kadar telo samo ne uspe več sprostiti nakopičene napetosti.
Bolečine v vratu – ko vsakodnevna drža postane problem Read More »














