Ali ste vedeli, da ima masaža verjetno tako dolgo zgodovino, kot je staro človeštvo? Čeprav zapisi ne sežejo tako daleč. Najstarejši zapisani dokumenti izhajajo iz Egipta. S področja Kitajske obstaja dokument iz obdobja 3700 let pred. n. š. Tudi Stari Grki in Rimljani, (8. – 5. stol. pr. n. št.) so masažo zelo cenili. Uporabljali so jo pred in po športnih aktivnostih, kot nadomestilo razgibavanja med okrevanjem, po kopanju ali kot terapijo. Grški zdravnik Hipokrat (4. stol. pred n. š.), masažo v svojih delih opisuje pod izrazom »anatripsis« kar v grščini pomeni terapevtsko zdravljenje. Rimski zdravnik Galenus iz 2. stol. pred. n. š., pa je utemeljitelj športne masaže.
Mas je grški in arabski koren, ki pomeni gladiti, gnesti, stiskati. Pri masaži je najpomembnejši dotik. Potreba po dotiku je človeku prirojena, prisotna je vse življenje, vendar je ne moremo vedno zadovoljiti po naravni poti. Neprimerni odnosi, ki ne odobravajo dotikanja, pa tudi kulturne in moralne omejitve nam velikokrat preprečujejo, da bi zadovoljili potrebo po dotikanju. Masaža je oblika nadzorovanega in moralno sprejemljivega “varnega” dotika, ki služi izboljšanju zdravja, zadovolji potrebo po dotiku, ne ogroža moralnih norm in ne zahteva čustvene povezave. Tehnika klasične masaže je kombinacija znanosti in umetnosti. Znanosti, ker maser obvlada zdravstvene in družboslovne vede, ter umetnosti, ker je pri svojem delu izviren, pozitiven, ustvarjalen… Masaža je spretnost, ki se je lahko nauči vsak, saj je v bistvu nekaj, kar nagonsko počnemo vsi. Če smo utrujeni ali se nas loteva glavobol, se gladimo po čelu, če hočemo potolažiti otroka, ga pobožamo, prijatelja primemo za roko in boleče mesto samodejno podrgnemo. Ena izmed prednosti masaže je v tem, da jo je prav tako prijetno prejemati kot dajati. Vsi vemo, da božanje hišnega ljubljenčka ali rastlin psihofizično sprošča. Božanje, gladenje ali masiranje človeka ima enak učinek.