Polžja slina v kozmetiki – znanstveni pogled
Avtorici:
Izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm.
Katja Schoss, dipl. kozmet.
Navadni vrtni polž, znanstveno ime Cornu aspersum syn. Helix aspersa Müller, spada z vidika sodobne kozmetologije med najpogosteje uporabljane polže (1). V medicinske namene ga uporabljamo že od antičnih časov. Najbolj znana zdravnika iz zgodovine, ki sta polže uporabljala za pripravo zdravilnih preparatov, sta Hipokrat in Galen. Polžji ekstrakt se je zelo zgodaj pojavil tudi v farmakopeji, in sicer v francoski Universal Pharmacopoeia iz leta 1738. Tu je med drugim omenjena uporaba polžjega ekstrakta pri zdravljenju pordele kože (2). V zadnjem desetletju v kozmetiki zaradi etičnih razlogov izginja uporaba polžjega ekstrakta iz celih polžev, v ospredje pa prihaja uporaba polžje sline. To pridobivamo iz polžev s postopkom, ki jim ne škoduje in je okolju ter živalim prijazen (3). Proizvodnja polžje sline s tem sledi trendoma etičnosti in trajnostnega razvoja, ki sta v kozmetiki vse močnejša.
Polži Zemljo poseljujejo že 600 miljonov let. Poznamo veliko različnih vrst, ki so se prilagodile na zelo različne okoljske razmere. Pri tem jim je v veliko pomoč slina, ki je ključna za njihovo preživetje zaradi adhezivnih, vlažilnih, zaščitnih in vulneraričnih lastnosti. Zato ne preseneča, da so na področju kozmetologije s polžjo slino izvedli kar nekaj raziskav, tako o njeni sestavi kot delovanju na človeško kožo (4).
Sestava polžje sline in kozmetične lastnosti posameznih sestavin
Večino polžje sline sestavlja voda, in sicer je njen delež okoli 95 %. Proteini in polisaharidi oblikujejo visokomolekulski kompleks glikoproteinov in glikozaminoglikanov, ki poskrbijo za gelsko strukturo naravne polžje sline. Poleg navedenih osnovnih komponent so v slini prisotne tudi naslednje kozmetično aktivne spojine: hialuronska kislina, kolagen, elastin, alantoin in glikolna kislina (4, 5).
Alantoin in hialuronsko kislino v kozmetiki uporabljamo kot vlažili. Alantoin lahko zaradi majhne molekulske mase prehaja globlje v povrhnjico kože, medtem ko je hialuronska kislina spojina z veliko molekulsko maso, ki deluje na površini kože. Alantoin ima poleg vlažilnega tudi vulnerarično delovanje. Glikolna kislina je keratolitik, saj razrahlja stike med korneociti in pospeši odstranjevanje odmrlih celic na povrhnjici, s tem pa posledično pospeši obnavljanje kože ter zgladi drobne površinske gube in poškodbe. Elastin in kolagen v kozmetiki prav tako uporabljamo kot vlažili, zaradi velike molekulske mase ne prehajata v kožo in delujeta na površini, kjer tvorita film (6).
Delovanje polžje sline in raziskave
Polžji slini iz vrste Helix aspersa Müller so dokazali protimikrobno (4, 7), vulnerarično (8), antioksidativno (9), vlažilno in regenerativno (9) delovanje. Protimikrobno delovanje so potrdile različne raziskave, ki pa v rezultatih niso povsem skladne. Največkrat se pojavi omemba, da ima polžja slina protimikrobno delovanje na bakterije P. aeruginosa, S. aureus in E. coli (4, 7).
Vulnerarično delovanje so dokazali in vitro ter in vivo na laboratorijskih živalih. In vitro so potrdili, da polžja slina stimulira proliferacijo in migracijo fibroblastov ter migracijo keratinocitov, hkrati pa spodbuja tudi izdelavo proteinov, ki pripomorejo k oprijemanju celic na okoliško tkivo, kar so ključni mehanizmi v procesu celjenja ran (10). V raziskavi in vivo na miših so primerjali različne koncentracije polžje sline in hitosana ter ugotovili, da tudi 100-odstotna polžja slina izkazuje dobre učinke pri celjenju ran (8).
Posebej atraktivno je tudi področje raziskav regenerativnega delovanja. In vitro so dokazali, da ima polžja slina antioksidativne lastnosti (9). S kozmetičnega vidika pa so najbolj zanimive neposredne raziskave na področju antiage izdelkov, natančneje učinki na fotostarani koži. Staranje kože je naraven proces, ki je odvisen od genetskih in okoljskih dejavnikov. Pri okoljskih dejavnikih je eden najpomembnejših dejavnikov izpostavljenost UV radiaciji, ki procese staranja izrazito pospeši – govorimo o fotostaranju (11). Tako kot je naša koža razvila nekaj mehanizmov zaščite proti fotostaranju, so impresivno obrambo razvili tudi polži. Ugotovili so, da polži ob izpostavitvi žarkom UV in X poškodovano tkivo regenerirajo v manj kot 48 urah (12).
